Vsi planeti se gibljejo okoli Sonca v nasprotni smeri urinega kazalca – gledano z višine nad zemeljskim severnim polom. Njihovo leto – čas, ki ga potrebujejo za en obhod – se spreminja glede na njihovo oddaljenost od Sonca. Leto na Merkurju traja le 88 zemeljskih dni, zato bi nekdo, rojen tam, imel štirikrat več rojstnih dni kot mi na Zemlji. Nasprotno pa leto na Plutonu ustreza 248 našim letom. Nekdo, rojen na Plutonu, ne bi nikoli praznoval rojstnega dne!
Venera in Merkur nimata naravnih satelitov, vsi ostali sedem planetov pa imajo lune, ki krožijo okoli njih. Doslej je bilo zabeleženih skupno 138 lun. Večina lun je zelo majhnih in jih je težko opaziti, celo z velikimi teleskopi. Trenutno je rekorder Jupiter z 63 znanimi sateliti. Med njimi so štirje luni velikosti planetov – Ganimed (največji satelit v Osončju), Kalisto, Evropa in Io.
Močna gravitacija drugih plinskih velikanov je prav tako pritegnila veliko število satelitov: Saturn jih ima 31, Uran 27 in Neptun 13. Okoli Zemlje in Plutona kroži po en velik satelit.
Tudi štirje največji planeti – Jupiter, Saturn, Uran in Neptun – imajo obroče. Sestavljeni so iz koščkov ledu in kamna, katerih velikost sega od gore do cigaretnega dima. Obroči so morda ostanki lune, ki se je razpadla, ali pa koščki, ki so se odlomili od bližnjih lun.
