{"id":145,"date":"2023-06-09T11:20:47","date_gmt":"2023-06-09T09:20:47","guid":{"rendered":"https:\/\/kids.esa.int\/the_james_webb_space_telescope_reveals_the_cosmos_like_never_before\/"},"modified":"2026-10-08T00:24:45","modified_gmt":"2026-10-07T22:24:45","slug":"the_james_webb_space_telescope_reveals_the_cosmos_like_never_before","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/the_james_webb_space_telescope_reveals_the_cosmos_like_never_before\/","title":{"rendered":"Vesoljski teleskop James Webb razkriva vesolje kot \u0161e nikoli doslej"},"content":{"rendered":"

Ta\u00a0Vesoljski teleskop James Webb<\/a>\u00a0\u2013 ali skraj\u0161ano Webb \u2013 je visokotehnolo\u0161ki observatorij v vesolju! Webb je bil konec leta 2021 izstreljen v orbito in zdaj iz svojega novega domovanja, oddaljenega skoraj 1,5 milijona kilometrov od Zemlje, opazuje vesolje v infrarde\u010di svetlobi. To Webbu omogo\u010da, da vidi podrobnosti, ki jih z lastnimi o\u010dmi ob uporabi obi\u010dajnih teleskopov na Zemlji ni mogo\u010de opaziti. Webb, ki so ga zgradile in ga upravljajo NASA, ESA in Kanadska vesoljska agencija, nam pomaga odgovoriti na \u0161tevilna vpra\u0161anja, ki jih imamo o vesolju.<\/p>\n

Webbovo najnovej\u0161e odkritje!<\/h2>\n
\"\"<\/figure>\n

Webbovo najnovej\u0161e odkritje je osupnilo znanstvenike! Webb je opazoval komet 238P\/Read, telo, ki kro\u017ei znotraj glavnega asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom, in v spektru kometa zaznal nekaj zelo posebnega \u2013 vodno paro!\u00a0\u00a0<\/p>\n

Voda v kometu naj bi nastala \u017ee davno, davno nazaj, ko je bilo na\u0161e Oson\u010dje \u0161e zelo mlado, in se je v kometu ohranila \u017ee tiso\u010de let. Zamrznjena snov v kometu se upari, ko se komet pribli\u017ea Soncu, kar mu daje zna\u010dilno komo \u2013 razpr\u0161en oblak prahu in plina, ki ga obdaja \u2013 ter valoviti rep.\u00a0\u00a0<\/p>\n

Zakaj je to posebno? Znanstveniki so \u017ee dolgo domnevali, da bi se v glavnem asteroidnem pasu lahko nahajal vodni led, vendar so do nedavnega odkritja teleskopa Webb manjkali jasni dokazi. Komet Read nam lahko pomaga razumeti, kako je voda razporejena po na\u0161em son\u010dnem sistemu, in izvedeti ve\u010d o tem, kako je Zemlja postala svet, poln vode, kakr\u0161en je danes. To znanje lahko nato uporabimo za raziskovanje, ali bi se v drugih planetarnih sistemih lahko razvili novi planeti, podobni Zemlji.\u00a0<\/p>\n

To je zelo razburljivo, vendar znanstvenike bega ena stvar: pri\u010dakuje se, da kometi, ki vsebujejo vodo, vsebujejo tudi ogljikov dioksid, vendar ga na kometu Read niso na\u0161li! Razlog za to je zdaj nova uganka, ki bi jo lahko razre\u0161ili z ve\u010d opazovanji kometov iz glavnega pasu.\u00a0<\/p>\n

To najnovej\u0161e odkritje nadgrajuje uspeh teleskopa Webb pri ustvarjanju \u010dudovitih posnetkov, ki prina\u0161ajo zanimive znanstvene ugotovitve. Tukaj je \u0161e nekaj zgodb o uspehih teleskopa Webb!\u00a0<\/p>\n

Kozmi\u010dni klifi v ozvezdju Carina <\/h2>\n
\"Cosmic
Kozmi\u010dni klifi v ozvezdju Carina \u2013 NIRCam<\/figcaption><\/figure>\n

Ta osupljiv pogled prikazuje rob meglice Carina, ki je oddaljena 7600 svetlobnih let od Zemlje. Gre za ogromen oblak plina in prahu, v katerem nastajajo mlade zvezde. Ali vidite svetlo modro \u201cparo\u201d, ki se dviga iz oran\u017eno obarvane meglice? To je pravzaprav vro\u010d plin in prah, ki ga iz meglice odna\u0161a mo\u010dno sevanje, ki ga oddajajo mlade zvezde.\u00a0<\/p>\n

Stolpi stvarstva<\/h2>\n
\"Webb's
Webbov posnetek \u00bbStolpov stvarstva\u00ab (NIRCam)<\/figcaption><\/figure>\n

Ta osupljiva slika prikazuje \u0161e en del vesolja, kjer nastajajo nove zvezde. Te nove zvezde izpu\u0161\u010dajo curke v okoli\u0161ki plin in prah, kar ustvarja \u017eivahne \u0161krlatne, lavi podobne strukture na robovih stebrov meglice. S preu\u010devanjem tak\u0161nih slik astronomi pridobivajo ve\u010d znanja o tem, kako nastajajo zvezde.\u00a0<\/p>\n

Uranovi obro\u010di<\/h2>\n
\"Zoomed-in
Pove\u010dana slika Urana (z opombami)<\/figcaption><\/figure>\n

Saturn je znan po svojih obro\u010dih, a ste vedeli, da imajo vsi plinski velikanji v na\u0161em Oson\u010dju obro\u010daste sisteme? Ta fotografija Urana, posneta s teleskopom Webb, prikazuje \u0161tevilne obro\u010de okoli planeta. Vidne so tudi svetle lise, ki razkrivajo oblake, povezane z nevihtnim vremenom v Uranovi atmosferi. Webb je celo posnel polarnico na Uranu \u2013 vendar ta ni iz vodnega ledu, kot na Zemlji!\u00a0<\/p>\n

Fantomski galaksija<\/h2>\n
\"Phantom
Phantom Galaxy po celotnem spektru<\/figcaption><\/figure>\n

Ali ste \u017ee kdaj videli tak\u0161no galaksijo? Infrarde\u010di posnetek teleskopa Webb je bil zdru\u017een s podatki vesoljskega teleskopa Hubble, da je nastala ta neverjetna slika galaksije M74. Rde\u010de barve prikazujejo prah, raz\u0161irjen po rokah galaksije. Svetlej\u0161e oran\u017ene barve ozna\u010dujejo prah, ki je \u0161e posebej vro\u010d. Mlade zvezde so modre, starej\u0161e zvezde v bli\u017eini sredi\u0161\u010da galaksije pa so cian in zelene. Ali opazite kak\u0161ne ro\u017enate mehur\u010dke? To so obmo\u010dja, kjer nastajajo nove zvezde!\u00a0<\/p>\n

Jupiterjeva razstava<\/h2>\n
\"Jupiter
Jupiter prikazuje severne in ju\u017ene svetlobe ter meglico (\u0161irokokotni posnetek kamere NIRCam \u2013 z opombami)<\/figcaption><\/figure>\n

Jupiter je \u017eivahen svet! S pomo\u010djo infrarde\u010dih opazovanj je teleskop Webb zaznal \u0161tevilne podrobnosti, ki jih z drugimi teleskopi te\u017eko opazimo. Jupitrove nevihte je mogo\u010de videti v neverjetnih podrobnostih, prav tako pa tudi severno in ju\u017eno auroro \u2013 kjer delci iz Sonca vplivajo na Jupitrovo magnetno polje. Teleskop Webb je opazil tudi dva manj\u0161a Jupitrova luna, imenovana Amalthea in Adrastea. Ali lahko opazite tudi Jupitrove \u0161ibke obro\u010de? Ti so milijonkrat \u0161ibkej\u0161i od samega planeta!\u00a0<\/p>\n

To je le izbor \u010dudovitih fotografij, ki jih je posnel Webb. V prihodnosti bo zagotovo posnel \u0161e veliko ve\u010d, saj bo naredil osupljiva odkritja in pomagal razkrivati skrivnosti vesolja. Ogledate si lahko vse Webbove slike tukaj<\/a>. Kateri so tvoji najljub\u0161i?\u00a0\u00a0<\/p>\n

Zanimiv podatek: <\/b>Komet Read je komet iz glavnega asteroidnega pasu. Gre za telo v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki pa ima v\u010dasih obro\u010d, imenovan koma, in rep, podobno kot komet.\u00a0\u00a0<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

The\u00a0James Webb Space Telescope\u00a0\u2013 or Webb for short \u2013 is a high-tech observatory in space! Webb launched into orbit at the end of 2021, and now observes the universe in […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"esa_banner_image":"https:\/\/www.esa.int\/var\/esa\/storage\/images\/esa_multimedia\/images\/2023\/03\/wolf-rayet_124_nircam_and_miri_composite_image\/24749635-1-eng-GB\/Wolf-Rayet_124_NIRCam_and_MIRI_composite_image.jpg","esa_banner_description":"Wolf-Rayet 124 (NIRCam and MIRI composite image)","esa_banner_credit":"NASA, ESA, CSA, STScI, Webb ERO Production Team","esa_banner_licence":"CC BY 4.0 INT or ESA Standard Licence","esa_banner_detail_url":"https:\/\/www.esa.int\/ESA_Multimedia\/Images\/2023\/03\/Wolf-Rayet_124_NIRCam_and_MIRI_composite_image","esa_external_url":"","esa_external_new_window":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_post_was_ever_published":true},"categories":[26],"tags":[],"panel":[],"language":[],"age":[],"duration":[],"resource_type":[],"audience":[],"wf_post_folders":[],"class_list":["post-145","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-news"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/145","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=145"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/145\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4319,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/145\/revisions\/4319"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=145"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=145"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=145"},{"taxonomy":"panel","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/panel?post=145"},{"taxonomy":"language","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/language?post=145"},{"taxonomy":"age","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/age?post=145"},{"taxonomy":"duration","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/duration?post=145"},{"taxonomy":"resource_type","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/resource_type?post=145"},{"taxonomy":"audience","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/audience?post=145"},{"taxonomy":"wf_post_folders","embeddable":true,"href":"https:\/\/kids.esa.int\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/wf_post_folders?post=145"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}